Očiten konflikt interesov pri prodaji Telekoma Slovenije

Civilna iniciativa Državljani proti razprodaji, ki se zavzema za to, da država podjetij v njeni lastni ne bi prodala, ampak v njih izboljšala upravljanje, opozarja, da Slovenskemu državnemu holdingu pri prodaji Telekoma Slovenije svetuje Citigroup, ki je hkrati tudi borzno-finančni posrednik Deutsche Telekoma, najverjetnejšega kupca slovenskega telekomunikacijskega operaterja. Citigroup je zato v nasprotju interesov: SDH si prizadeva Telekom prodati po najvišji možni ceni, Deutsche Telekom pa bi kupoval po čim nižji. Ob tem so v holdingu, ko so izbirali svetovalca pri prodaji, spregledali tudi vrsto »negativnih referenc« Citigroupa. Od leta 2002 je podjetje za kazni in poravnave z nadzornimi institucijami ter oškodovanimi strankami plačalo okrog 10 milijard dolarjev.

Vodilni v SDH so pri izbiri svetovalca pri prodaji ravnali malomarno, pravijo pobudniki presoje nasprotja interesov. Na to ne kaže samo izbira svetovalca, ki hkrati sodeluje z najverjetnejšim kupcem Telekoma Slovenije, ampak prav izbira podjetja, ki je moralo zaradi spornega delovanja plačati že več milijard evrov kazni.

Kot pišejo Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo pozivajo, naj primer prouči, je Citigroup svetoval tudi pri goljufijah podjetja Enron in moral zaradi tega plačati več kot pet milijard dolarjev kazni, poravnav in odvetniških tarif. Še dve milijardi in pol je Citigroup leta 2004 plačal za poravnavo tožbe zaradi nepravilnosti pri poslovanju s takrat drugim največjim svetovnim operaterjem WorldComom, ki je leta 2002 razglasil stečaj – to je kasneje postal eden največjih škandalov v zgodovini ZDA in simbol tržnih ekscesov med tehnološkim bumom. Primerov, ki kažejo na zlorabe Citigroupa, je še več. »Citigroup še zdaleč ni tako nedolžno podjetje, kot ga je želel predstaviti Slovenski državni holding. Od leta 2002 so ga namreč kazni oz. poravnave z nadzornimi institucijami ter oškodovanimi strankami stale okrog neverjetnih 10 milijard dolarjev,« je na tiskovni konferenci dejal dr. Andrej Rus s Fakultete za družbene vede. A vodilnih v Slovenskem državnem holdingu to očitno ni zmotilo.

»Pri prodaji Telekoma gre za največjo kapitalsko transakcijo, ki se obeta na kapitalskem trgu v Sloveniji. Gre za zelo velik denar, za prodajo največje kapitalske naložbe države. Ne moremo torej tega primera obravnavati na hitro, ampak morajo zanj veljati zelo visoka merila transparentnosti. Vse kaže, da teh standardov v tej transakciji ne dosegamo,« je še dejal Rus.

»Vse navedbe o t.i. »kitajskih zidovih«, ki naj bi preprečevali pretakanje informacij med finančnimi posredniki določenega podjetja in prodajnimi svetovalci tega istega podjetja, so brezpredmetne,« je Rus zavrnil tiste, ki ob nakazanem nasprotju interesov v primeru Citigroupa samo zamahnejo z roko in opozorijo na protokole finančnih institucij, ki prepovedujejo komunikacijo med borznimi posredniki in svetovalci. »Informacije med enimi in drugimi se neprestano pretakajo. Velike kazni, ki jih banke plačujejo prav zaradi nedovoljenega pretoka informacij med investicijskim in komercialnim delom, naj bi v letu 2015 dosegle 300 milijard evrov. Tudi Citigroup je med kaznovanimi.«

Strokovna razprava o privatizaciji z gosti iz tujine

Na novinarski konferenci je Emil Milan Pintar napovedal strokovno razpravo o prodaji državnega premoženja, ki bo 9. aprila v dvorani državnega sveta. Na njej bosta poleg Rudija Rizmana, ki se ukvarja s posledicami koncentracije kapitala, Matjaža Gamsa, ki pravi, da je mogoče matematično neizpodbitno dokazati, da privatizacije pomenijo dolgoročno luknjo v nacionalnih proračunih, in ekonomista Jožeta Mencingerja, ki je sprožil zbiranje podpisov proti razprodaji, nastopila še ekonomist dunajske Ekonomske fakultete Joachim Becker in direktor avstrijskega državnega holdinga, ki bo povedal, zakaj Avstrija ne bo prodala deleža v Telekomu Austria.

»Čedalje več odločitev prihaja iz kapitala. Politiki nimajo ne idej, ne volje, ne moči, da bi ta tok zajezili. To ni težava samo pri nas,« je Pintar pojasnil, zakaj privatizacijam nasprotujejo tudi v tujini.

Pristransko poročanje javne televizije

V civilni iniciativi Državljani proti razprodaji pozorno spremljajo tudi poročanje medijev o privatizaciji. Na tiskovni konferenci so opozorili na, kot pravijo, čudno in nesprejemljivo prakso: »V oddaji Odmevi, ki je bila na sporedu 12. 3. 2015, je bila glavna tema prodaja Nove KBM. V prvem delu oddaje je bil govor o tem, kdo naj bi prevzel jamstvo za poplačilo razlaščenih imetnikov delnic in podrejenih obveznic, če bi razlaščeni imetniki teh finančnih instrumentov dosegli razveljavitev razlastitve. Nastopil je Matej Šimnic iz podjetja Alta Invest, ki je dejal, da bi morala jamstvo prevzeti država. V drugem delu oddaje je voditelj Igor E. Bergant Simona Mastnaka iz istega podjetja spraševal o primernosti cene Nove KBM. Mastnak je povedal, da je prodaja po ceni 200 milijonov evrov smiselna, čeprav je država vanjo vložila več kot milijardo evrov. V vsebino se ne bomo spuščali. Nesprejemljiva je praksa, kako je oddaja potekala in kako so bili izbrani t.i. neodvisni strokovnjaki,« je dejala Jana Zajc, predstavnica 4. Skupine Združene levice, ki predstavlja civilno družbo.

»Sporno se nam zdi, da TV Slovenija v oddajo povabi strokovnjaka iz istega podjetja. Pri nas je precej strokovnjakov, ki bi bili sposobni govoriti o tej temi. Hkrati pa sta oba strokovnjaka zagovornika prodaje, ki ji mi rečemo razprodaja. Vemo, da obstajata dve skupini – tisti, ki smo proti, in tisti, ki privatizacijo podpirajo –, zato bi morala televizija povabiti strokovnjake enega in drugega pola,« je dodala.

V iniciativi Državljani proti razprodaji so zato programski svet RTV Slovenije pozvali, naj sprejme ukrepe, ki bi preprečili takšen način delovanja. »Sprašujemo se, ali je uredništvo, ko je povabilo strokovnjake, preverilo, ali ni mogoče podjetje Alta Invest povezano s prodajo NKBM. Alta je namreč sodelovala pri prodaji Mercatorja in Aerodroma, velika možnost torej je, da sodeluje tudi pri prodaji NKBM. Če tega ni storilo, zakaj tega ni storilo? In če je to preverilo, kaj je ugotovilo? Na vsa ta vprašanja, vse te dvome pričakujemo odziv.«

O »primeru Veber«

Predstavniki civilne iniciative se niso mogli izogniti komentiranju razkritja, da je minister za obrambo Janko Veber varnostno-obveščevalni službi ministrstva naročil, naj prouči posledice prodaje Telekoma Slovenije za delovanje vojske in državno varnost. »Nujno je, da se je nekdo lotil vprašanja, kaj bi prodaja Telekoma Slovenije pomenila. Katera služba bi to lahko naredila, je drugo vprašanje, na katerega odgovora ne vem. Vprašanje pa je tudi, zakaj te analize že prej ni opravila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ali kakšna druga institucija. Je pa zadeva gotovo politizirana in izvedena kot oblika destabilizacije vlade,« je odgovoril Pintar. »Če bi kdo moral odgovarjati, je to ministrstvo za finance, sekretar Metod Dragonja in minister Dušan Mramor, ki analize nista naročila,« pa menijo v 4. Skupini Združene levice, ki se jim zdi analiza, ki jo je naročil Veber, koristna.